Dehidracija in krvni tlak: Kako pomanjkanje tekočine ogroža vaše srce
Voda je osnova vsega življenja na Zemlji. Pokriva večji del zemeljske površine kot kopno in približno 65% človeškega telesa. Milijarde ljudi v državah tretjega sveta se borijo s pomanjkanjem pitne vode. Mi imamo srečo, saj je dostop do pitne vode absolutni standard. Zato ni razloga, da bi zanemarjali pitje. To je bistvenega pomena za zdravje. Toda kako sta povezana dehidracija in krvni tlak?
Dehidracija lahko povzroči padec krvnega tlaka, zaradi česar se lahko počutite utrujeni in šibki. Hiter srčni utrip – ob pomanjkanju tekočine v telesu se zmanjša prostornina krvi v žilah. Srce poskuša to nadomestiti tako, da pospeši srčni utrip in poveča krčenje
Kaj vpliva na potrebo po hidraciji?
Že na začetku poskušajmo odgovoriti na najtežje vprašanje. Čeprav obstajajo nekatera splošna priporočila glede vnosa tekočine (npr. uradna priporočila ZDA za vnos vode glede na vnos energije s hrano), je treba poudariti, da je vnos tekočine strogo individualna zadeva. Na vnos tekočine vplivajo številni zunanji in notranji dejavniki, kot so npr:
- Telesna teža,
- starost in spol,
- količino in sestavo prehrane (vsebnost vode, soli, beljakovin in kalorij),
- telesna dejavnost,
- trenutno zdravstveno stanje,
- trenutno namakanje telesa,
- okolje (temperatura, vlažnost, pretok zraka),
- stopnja prilagajanja okoljskim razmeram,
- naravo dejavnosti, ki se izvaja v okolju,
- vrsto oblačil in telesno temperaturo.
Kaj povzroča dolgotrajno dehidracijo?
Blago, a dolgotrajno pomanjkanje tekočine, ki ga v vsakodnevnem hitenju pogosto niti ne opazimo, ima lahko v prihodnosti resne zdravstvene posledice. Sprva se k utrujenosti pridružijo glavoboli, bolečine v sklepih ali zaprtje, sčasoma pa se lahko pojavijo tudi motnje v delovanju ledvic in drugih organov.
V nadaljevanju je seznam kroničnih bolezni, pri katerih je bilo dokazano, da kronična blaga dehidracija vpliva na njihov razvoj:
- nefrolitiaza in urolitiaza /nadledvični in sečni kamni/,
- naporna astma,
- hiperglikemija pri diabetični ketoacidozi,
- okužba sečil,
- hipertenzija,
- bolezni srca in ožilja,
- venska tromboza,
- možganska kap.
Dehidracija ali dehidracija pomeni, da v telesu ni dovolj vode. Zmanjšana količina vode v telesu je posledica zmanjšanega vnosa tekočine, pa tudi povečane izgube tekočine. To povzroča različne zdravstvene težave. Pri otrocih in starejših pa lahko resno ogrozi njihovo zdravje ali celo življenje.
Srčno-žilni simptomi zmanjšanega volumna tekočine v telesu
Pomanjkanje tekočine neposredno vpliva na kri, srce in ožilje. Zato sta dehidracija in krvni tlak neposredno povezana. Če je delež tekočine v krožeči krvi manjši, je ta gostejša, srce mora opraviti več dela.
To povzroča večje breme.
Poleg tega pomanjkanje tekočine sproži proizvodnjo hormona, ki preprečuje izgubo tekočine iz telesa (antidiuretični hormon, ADH). Krvne žile se zožijo, krvni tlak se poveča.
Med simptomi se lahko pojavijo:
- Hladne okončine,
- znižan krvni tlak, tj. Hipotenzija,
- pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi visokega krvnega tlaka, tudi nihanje krvnega tlaka, ne le do vrednosti hipotenzije,
- povečana nagnjenost k padcu, tj. k odpadanju,
- omotica,
- povečan srčni utrip, tj. Tahikardija,
- povezan občutek razbijanja srca ali palpitacij.
Če se pomanjkanje tekočine v telesu nadaljuje, se poveča proizvodnja antidiuretičnega hormona. ADH povzroči, da se krvne žile v telesu skrčijo, kar povzroči hipertenzijo, tj. visok krvni tlak.
Ravnanje z dehidracijo
Osnovna rešitev za dehidracijo je povečanje pitja, tj. rehidracija. V blažjih primerih je dovolj, da povečamo vnos tekočine v manjših odmerkih in pogosteje, da lahko ledvice tekočino predelajo. Če ugotovite, da ste dehidrirani, ne poskušajte hitro in naenkrat popiti velike količine vode. Pri hujših oblikah dehidracije sta lahko potrebna hospitalizacija in intravenska infuzija.
Toda kakšen je najboljši način dopolnjevanja tekočin doma? Najbolje z navadno vodo, lahko pa ji dodamo tudi izgubljene minerale, ione in sladkorje (rahlo sladkan čaj, razredčeni sadni sokovi, zmerno mineralizirana mineralna voda).
Čeprav je najbolj zdrava pijača navadna voda, si lahko mirno privoščite tudi bolj raznoliko mešanico pijač. Čiste vode – vodovodne (vodnjaške) ali ustekleničene, izvirske in naravne vode z nizko vsebnostjo mineralov – so najprimernejše za stalno pitje za ljudi vseh starosti in zdravstvenega stanja. Uživamo jih lahko brez omejitev v količinah, ki so sorazmerne s potrebami telesa.
Kako preprečiti dehidracijo?
Upoštevanje pitnega režima je bistvenega pomena. Čeprav vsi vemo, da je redno pitje koristno, na to med napornim dnevom zlahka pozabimo. Med težavami, kot sta vročina in črevesna gripa, želimo čim prej ozdraveti in spet lahko pozabimo na redno pitje.
Koliko naj spijem na dan?
Priporočena količina vode, ki naj bi jo povprečen zdrav odrasel človek popil vsak dan, se lahko razlikuje glede na različne dejavnike, kot so starost, spol, teža, telesna dejavnost in podnebne razmere. Na splošno pa zdrava odrasla oseba potrebuje približno 35 ml vode na kilogram telesne teže na dan. Najmanj, kar je priporočljivo, je, da dnevno popijete 2 litra čiste vode.
Olajšajte si delo in imejte vedno pri roki vodo. V torbo lahko vržete priročno stekleničko, doma ali v službi pa imejte na mizi vedno kozarec vode. Uvajajte nove navade, na primer spijte kozarec vode takoj, ko se zbudite, ali preden jeste. Poleg tega ne pozabite prilagoditi pitnega režima trenutnim razmeram in potrebam, zlasti ko se ukvarjate s športom, v vročem vremenu ali na primer delate na vrtu.
Poleg tega pri hidraciji ne gre le za pitje, temveč tudi za prehrano, bogato z vodo. Če boste v svojo prehrano vključili več sadja in zelenjave, vam bo to zagotovo pomagalo. Primeri posebej vodnatih pridelkov so:
- Kumare,
- ledena solata,
- bučke,
- paradižniki,
- lubenica,
- grozdno vino,
- jagode.
Dehidracija in krvni tlak pri starejših
Pri starejših lahko pride do dehidracije tudi brez občutka žeje. S starostjo telo ne opozarja več tako močno na žejo in delovanje ledvic se poslabša, zato je treba pitje obravnavati bolj aktivno kot prej. K dehidraciji lahko prispevajo tudi zdravstvene težave, zdravila ali kombinacija zdravil, ki povzročajo povečano dehidracijo. Poleg tega, da se držite pitnega režima, poskušajte v svojo prehrano vključiti živila, ki vsebujejo vodo, kot so lubenica, kumare, zelena ali juhe oziroma jušne osnove.
Dehidracijo pri starejših zdravimo predvsem s povečanim pitjem vode in pijač, ki vsebujejo elektrolite. Če je dehidracija hujša, bo morda potrebna hospitalizacija, ko bodo tekočine in elektrolite vnesli v žilo.
Kaj lahko iz tega potegnemo?
Zagotavljanje ustrezne hidracije (seveda poleg drugih vidikov) je bistvenega pomena za optimalno delovanje telesa in uma. Voda ni le vir osvežitve, temveč podpira tudi presnovne procese, krvni obtok, zdravo kožo, lase in nohte. Poleg tega omogoča izločanje odpadnih snovi iz telesa in izboljšuje kognitivne procese. Po drugi strani pa je dehidracija zelo nevarna – lahko povzroči poslabšanje stanja kože in obsežne motnje notranjega okolja. To lahko prepoznate na podlagi številnih dejavnikov, ki jih pošilja vaše telo, kot so temen urin ali omotica in glavobol. Zato je pomembno, da poskrbite za zadostno količino tekočine in se izogibate dejavnikom, ki lahko povzročijo ali poslabšajo dehidracijo.
Viri:
How Dehydration Affects Blood Pressure (clevelandclinic.org)
Hydration Status and Cardiovascular Function – PMC (nih.gov)
