Sindrom kronične utrujenosti: ko telo sporoči, da je čas za upočasnitev

Kaj je sindrom kronične utrujenosti?

Mialgični encefalomielitis ali sindrom kronične utrujenosti je invalidna in zapletena bolezen. Ljudje s sindromom utrujenosti pogosto ne morejo opravljati običajnih dejavnosti. Včasih so zaradi tega lahko celo priklenjeni na posteljo. Trpijo zaradi izjemne utrujenosti, ki se s počitkom ne izboljša. Sindrom se lahko poslabša po vsaki dejavnosti, tako fizični kot duševni. Ta simptom je znan kot slabo počutje po naporu. Drugi simptomi so lahko težave s spanjem, mišljenjem in koncentracijo, bolečine ter omotica. Osebe z boleznijo morda niso videti izrazito bolne, so pa videti utrujene. Vendar pa je resničnost te bolezni takšna:

• Ljudje s tem sindromom ne morejo delovati tako dobro kot pred boleznijo.
• Spremeni se sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil, kot sta prhanje ali priprava hrane.
• Zaradi tega je pogosto težko obdržati službo, hoditi v šolo ter sodelovati v družinskem in družabnem življenju.
• Lahko traja več let in včasih povzroči resno invalidnost.
• Vsaj eden od štirih bolnikov je med boleznijo dolgo časa priklenjen na posteljo ali na zdravljenje na domu.
• Sindrom lahko dobi vsakdo. Čeprav je najpogostejši pri ljudeh, starih od 40 do 60 let, bolezen prizadene otroke, mladostnike in odrasle vseh starosti. Med odraslimi so ženske pogosteje prizadete kot moški.

Kliknite na sliko, če se želite izogniti stanju, ki je prikazano spodaj.

Simptomi bolezni

Sindrom utrujenosti je zmedeno in izčrpavajoče stanje, za katerega je značilen širok spekter simptomov, ki daleč presegajo zgolj občutek utrujenosti. Ti simptomi pogosto nihajo po intenzivnosti in lahko močno vplivajo na vsakdanje življenje posameznika. Ključni simptomi, povezani z boleznijo:

• Ekstremna utrujenost: Značilen simptom je globoka, nepojasnjena utrujenost, ki se s počitkom ne izboljša. Ta utrujenost je pogosto opisana kot nepremagljiva in jo lahko primerjamo s stalni izčrpanostjo. To ni utrujenost, ki jo lahko ublaži dober spanec.
• Bolečine v mišicah in sklepih: Veliko ljudi ima bolečine v mišicah in sklepih, ki se pogosto opisujejo kot globoko, boleče nelagodje. Zaradi teh simptomov so lahko telesne dejavnosti in celo preprosti gibi boleči.
• Kognitivne težave: Pogosto vodijo v kognitivne motnje, ki jih pogosto imenujemo “možganska megla”. Ljudje imajo lahko težave s spominom, težko se koncentrirajo in imajo na splošno občutek, da so duševno motni.
• Motnje spanja: Motnje spanja so pri osebah s sindromom pogoste. Te lahko vključujejo nespečnost, motene spalne navade ali občutek pomanjkanja spanja tudi po celonočnem spanju.
• Gripi podobni simptomi: Pri posameznikih se lahko pogosto pojavijo gripi podobni simptomi, kot so boleče grlo, otekle bezgavke in nizka vročina. Ti simptomi se lahko hitro pojavijo in izginejo.
• Malodušje po naporu: Eden od značilnih znakov je malodušje po naporu. To pomeni, da lahko že majhen telesni ali duševni napor povzroči znatno poslabšanje simptomov, ki včasih traja več dni ali celo tednov.
• Ortostatska intoleranca: Nekateri posamezniki imajo lahko težave pri dolgotrajnem stoječem ali sedečem položaju zaradi simptomov, kot so omotica, vrtoglavica in hitro bitje srca.
• Občutljivost na senzorične dražljaje: Osebe s CFS so lahko bolj občutljive na hrup, svetlobo in druge senzorične dražljaje, kar lahko poslabša njihove simptome.

Pomembno je vedeti, da je sindrom utrujenosti zelo spremenljiva bolezen in da vsi ti simptomi niso prisotni pri vseh. Poleg tega lahko resnost simptomov sčasoma niha, pri čemer se pri nekaterih posameznikih pojavijo obdobja izboljšanja, pri drugih pa kronične težave.

Kako poteka diagnosticiranje te bolezni?

Diagnosticiranje sindroma utrujenosti je lahko zapleten in zahteven proces. Ni enega samega testa ali dokončnega preizkusa, zato je to stanje odvisno od skrbne ocene simptomov in izključitve drugih možnih vzrokov. V tem poglavju si bomo ogledali diagnostično pot za ljudi, ki sumijo, da imajo sindrom kronične utrujenosti.

1. Klinična ocena: Pot do diagnoze se pogosto začne z obiskom zdravstvenega delavca. Med začetno oceno zdravnik običajno opravi temeljito anamnezo in telesni pregled. Vprašal bo o bolnikovih simptomih, trajanju utrujenosti in morebitnih drugih spremljajočih zdravstvenih težavah.
2. Izključitev drugih bolezni. To lahko vključuje številne bolezni, kot so motnje ščitnice, avtoimunske bolezni, motnje spanja in duševne bolezni. Za izključitev teh možnosti se lahko opravijo obsežni laboratorijski testi.
3. Izpolnjevanje diagnostičnih meril. Ta merila običajno vključujejo:

• Trajna in nepojasnjena utrujenost, ki traja šest mesecev ali dlje.
• Prisotnost vsaj štirih od naslednjih simptomov: slabši spomin ali koncentracija, boleče grlo, občutljive bezgavke, bolečine v mišicah, bolečine v več sklepih, glavobol, slabo spanje in slabo počutje po naporu.

4. V nekaterih primerih se lahko priporoča dodatno specializirano testiranje za oceno dejavnikov, kot so delovanje imunskega sistema, vzorci spanja ali kognitivne funkcije. Vendar se ti testi pogosto uporabljajo za pridobitev dodatnih informacij in ne za potrditev diagnoze.

5. Sodelovanje s specialisti: Ker je sindrom kompleksna bolezen z različnimi simptomi, lahko bolnike napotimo k specialistom, kot so revmatologi, nevrologi ali imunologi, da bi dodatno raziskali možne dejavnike, ki prispevajo k bolezni, ali izključili druge bolezni.

Diagnosticiranje sindroma utrujenosti je lahko težavno zaradi odsotnosti specifičnih označevalcev in prekrivanja simptomov z drugimi boleznimi. Pri nekaterih posameznikih je iskanje diagnoze dolgotrajno in frustrirajno, pri drugih pa je lahko diagnoza postavljena razmeroma hitro.