Bolezni zaradi stresa: Kako stres vpliva na naše zdravje in kaj lahko storimo v zvezi s tem
Kaj je stres?
Med stresom naše telo preide v način “boj ali beg”. Ta naravni odziv telesa se pojavi v situacijah, ko se počutimo ogrožene in v nevarnosti.
Med stresom se sproščajo različni hormoni – najpomembnejši so kortizol, adrenalin in noradrenalin.
Kako se kaže stres?
Stres se pri vsakem od nas kaže drugače. Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) je zbrala najpogostejše simptome stresa:
- Razdražljivost,
- jeza,
- občutek strahu, tesnobe, mračnosti,
- pogosto razmišljanje o različnih situacijah,
- občutek preobremenjenosti,
- slabost, prebavne motnje,
- bolečine v glavi,
- izpuščaj,
- omotica,
- sprememba apetita,
- sprememba dnevne rutine (prenehamo telovaditi, skrbeti zase …),
- prekomerno kajenje, uživanje alkohola ali drugih substanc,
- nespečnost.
Katere vrste stresa poznamo in zakaj ga občutimo?
Stres lahko glede na trajanje razdelimo na tri vrste:
1. Akutni stres
Akutni stres je najpogostejša vrsta stresa, ki ga mnogi doživljamo večkrat na teden. Pojavi se nenadoma in običajno traja kratek čas. Akutni stres običajno popusti po nekaj minutah do nekaj urah.
Na primer v naslednjih primerih:
- Prepir z ljubljeno osebo,
- zamuda, časovni pritisk,
- prometni zastoj,
- pomemben izpit v šoli,
- velike množice ljudi ali pretiran hrup,
- predstavitev na delovnem mestu,
- razgovor z nadzornikom,
- nepričakovane slabe novice.
2. Epizodični akutni stres
Epizodični stres je akutni stres, ki se redno ponavlja. V praksi so to lahko naslednje situacije:
- Večkratna preobremenjenost na delovnem mestu (nerealni roki, velika delovna obremenitev…),
- perfekcionizem (in s tem povezane pretirane zahteve do sebe),
- ponavljajoča se nesoglasja v družini,
- psihično zahtevni poklici (reševalci, gasilci, menedžerji …),
- ustrahovanje v službi/šoli,
- odlašanje.
3. Kronični stres
Kronični stres je dolgotrajen in lahko dejansko škoduje našemu zdravju. Lahko traja več mesecev, včasih tudi let. Z njim se lahko srečamo na primer v situacijah, ki so brezizhodne in nas trajno pestijo:
- Stresno delo, ki ga ne moremo zapustiti,
- pretirana obremenitev v šoli,
- dolgoročne finančne težave,
- kronična bolezen,
- dolgoročne osebne težave (bolezen ali konflikti v družini, odnosih …),
- osamljenost,
- strupeno okolje (na delovnem mestu, doma…),
- skrb za bolnega družinskega člana,
- nizko samospoštovanje,
- večje življenjske spremembe (ločitev, smrt bližnjega, rojstvo in vzgoja otrok …).
Kako obvladovati stres in preprečiti bolezni zaradi stresa?
Vsakdo, ki je podvržen stresu, ve, kako močno lahko stres zmoti naše vsakdanje življenje. Počutimo se živčni, pod pritiskom in pogosto prenašamo svoja negativna čustva na svoje bližnje. Vendar duševna plat ni vse – stres lahko zamaje tudi naše telesno zdravje.
Življenje pod stalnim stresom ni le izčrpavajoče, temveč lahko zelo negativno vpliva na naše zdravje. Pozitivna novica je, da obstajajo številne tehnike, ki nam lahko pomagajo obvladovati stres ne le akutno (npr. ko smo pod stresom pred izpitom), temveč tudi dolgoročno.
V idealnem primeru bi morali omejiti stresne dejavnike v svojem življenju. Vendar to običajno ni 100-odstotno mogoče – npr. kadar smo v položaju, ko si ne moremo privoščiti, da bi zapustili stresno službo.
Kljub temu lahko v vsakodnevno rutino vnesemo nekaj sprememb, ki lahko močno vplivajo na naše psihološko počutje:
- Upoštevajte zdrav življenjski slog. Bistveno je, da se dovolj spočijete, uživate zelenjavo in sadje ter se zdravo gibljete.
- Omejite uživanje alkohola in kajenje, ki lahko stres še poslabšata.
- Ohranite stike s svojimi bližnjimi. Čas, preživet v dobri družbi, bo izboljšal vaše razpoloženje in vam pomagal priti na druge misli.
- Privoščite si digitalno razstrupljanje. Telefon zamenjajte s knjigo, večerno gledanje televizije pa z družinskimi družabnimi igrami. Ugotovili boste, da boste uživali v času, ki ga boste preživeli “brez povezave”.
- Vzemite si čas zase. V današnjem hitrem svetu pogosto pozabimo nase, kar ni dobro. Privoščite si prijeten večer z najljubšo komedijo ali si privoščite sproščujočo kopel.
- Naučite se tehnik sproščanja, kot so dihalne vaje, čuječnost ali joga, ki lahko pomagajo ne le akutno, temveč tudi dolgoročno.
- Stavite na kakovostne dodatke ali zelišča. Citronska melisa, vitamin B ali magnezij lahko pomagajo v boju proti simptomom stresa.
Študije kažejo, da ima stres škodljive učinke na zdravje do 43 odstotkov odraslih. Še bolj zaskrbljujoč je podatek, da je od 75 do 90 odstotkov vseh obiskov pri zdravnikih povezanih z boleznimi, povezanimi s stresom, kot so glavoboli, visok krvni tlak, težave s srcem, diabetes, težave s kožo, astma, artritis, depresija in tesnoba. To so najpogostejše posledice stresa.
Na koncu
Stres je žal postal zvesti spremljevalec večine od nas v današnjem hektičnem času. Občasni stres je do neke mere normalen, če pa preseže sprejemljivo mejo in čutite, da močno vpliva na vaše duševno ali telesno zdravje, brez oklevanja poiščite strokovno pomoč.
Viri:
https://www.nhs.uk/every-mind-matters/mental-health-issues/stress/#signs
https://dictionary.apa.org/eustress
https://dictionary.apa.org/distress
