Anksioznost – simptomi: ali je to normalno ali imate razlog za skrb? 

Kaj je tesnoba? 

Tesnoba je več kot le bežno čustvo. Gre za kompleksen odziv, ki se lahko kaže na nešteto načinov. Spekter simptomov anksioznosti je širok in raznolik, od subtilnega šepeta skrbi do vseobsegajoče panike. Razumevanje teh simptomov je ključni korak pri širjenju empatije in podpore tistim, ki se vsakodnevno spopadajo s to težavo. 

Anksioznost je vsesplošna, saj lahko prizadene ljudi vseh starosti, okolij in življenjskih situacij. Vendar je zelo pomembno, da se spomnimo, da sta upanje in ozdravitev na voljo tistim, ki ju iščejo.  

Tesnoba je naravno človeško čustvo, za katero so značilni občutki tesnobe, skrbi, strahu ali groze. Je normalen odziv na stres ali zaznane nevarnosti in je lahko v določenih situacijah koristna, saj nas pripravi na ukrepanje ter zaščito pred nevarnostjo. Na primer, občutek tesnobe pred pomembnim izpitom ali razgovorom za službo nas lahko spodbudi, da se ustrezno pripravimo. 

Tesnoba pa postane težava, ko je pretirana, dolgotrajna ali neprimerna glede na situacijo.To povzroči veliko trpljenje in ovira vsakdanje življenje. Ko tesnoba doseže to raven, jo lahko uvrstimo med anksiozne motnje. 

Anksioznost – simptomi 

Anksioznost in anksiozne motnje se lahko pri vsakem posamezniku kažejo zelo individualno. Obstajajo pa določeni simptomi, ki v več primerih, če se pojavijo hkrati in v daljšem časovnem obdobju, kažejo na anksioznost. 

Če ste po napornem dnevu utrujeni in razdražljivi, se seveda ne pustite motiti. Po dnevih, ko v osebnem ali poklicnem življenju doživite več stresa, je to normalen odziv telesa.  

Najpogosteje opaženi simptomi tesnobe so naslednji: 

• pretirana zaskrbljenost, 
• nemir, 
• utrujenost, 
• razdražljivost, 
• mišična napetost, 
• motnje spanja, 
• vrtoglavo bitje srca (palpitacije), 
• potenje, 
• slabost ali razdražen želodec, 
• brezdelje, 
• omotica ali vrtoglavica, 
• napadi panike, 
• izogibajoče se vedenje, 
• težave s koncentracijo, 
• pretirano razmišljanje 

Katere anksiozne motnje obstajajo? 

Pogosto diagnosticiramo več anksioznih motenj, za vsako od njih pa so značilni posebni vzorci pretirane tesnobe in z njimi povezani simptomi. Najpogostejše anksiozne motnje so: 

Generalizirana anksiozna motnja (GAD) 

GAD je pogosta in kronična anksiozna motnja, za katero sta značilni pretirana in neobvladljiva zaskrbljenost ter tesnoba glede različnih vidikov življenja. Ljudje z GAD pogosto težko nadzorujejo svoje strahove in lahko doživljajo tesnobo v zvezi z različnimi situacijami ali težavami, vključno z zdravjem, delom, družino, financami in vsakodnevnimi opravili. Zaskrbljenost je običajno nesorazmerna z dejansko grožnjo, ki jo predstavlja situacija in traja dlje časa, običajno šest mesecev ali več. 

Glavne značilnosti generalizirane anksiozne motnje so: pretirana zaskrbljenost, nemir in razdražljivost, mišična napetost, utrujenost, težave s koncentracijo in motnje spanja. 

Pomembno je poudariti, da se GAD diagnosticira, kadar so ti simptomi prisotni dlje časa in povzročajo znatno nelagodje ali ovire v vsakdanjem življenju. Prekomerne zaskrbljenosti in tesnobe ni mogoče enostavno razložiti ali pripisati drugemu zdravstvenemu stanju, uživanju snovi ali drugim motnjam duševnega zdravja. 

Generalizirana anksiozna motnja lahko prizadene vsakogar in se pogosto pojavlja skupaj z drugimi duševnimi motnjami, kot so depresija ali druge anksiozne motnje. 

Socialna anksiozna motnja (socialna fobija):  

Socialna anksiozna motnja, znana tudi kot socialna fobija, je anksiozna motnja, za katero je značilen močan in vztrajen strah pred socialnimi situacijami ali nastopi, pri katerih oseba verjame, da jo bodo drugi nadzorovali ali sodili. Presega običajne občutke sramežljivosti ali živčnosti, ki jih mnogi ljudje doživljajo v družabnih situacijah. 

Osebe s socialno anksiozno motnjo močno skrbi, da jih bodo drugi osramotili, ponižali ali negativno ocenili. Zato se izogibajo družabnim stikom ali situacijam, ki sprožajo njihovo tesnobo. Strah je lahko tako močan, da bistveno poslabša njihovo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju ter vpliva na osebne odnose, izobraževanje, kariero in splošno dobro počutje. 

Glavne značilnosti socialne anksiozne motnje so: strah pred socialnimi situacijami, izogibajoče vedenje, telesni simptomi, negativna samoocena, tesnoba in vpliv na vsakdanje življenje. 

Socialna anksiozna motnja se pogosto začne v mladostništvu ali zgodnji odrasli dobi in lahko postane kronična bolezen, če je ne zdravimo.  

Panična motnja 

Panična motnja je vrsta anksiozne motnje, za katero so značilni ponavljajoči se in nepričakovani napadi panike. Napadi panike so nenadni napadi močnega strahu in nelagodja, ki dosežejo vrhunec v nekaj minutah. Ti napadi so lahko zelo neprijetni in lahko povzročijo občutek, da oseba izgublja nadzor ali celo umira. 

Glavni simptomi panične motnje so: napadi panike, strah pred prihodnjimi napadi in tesnoba pred posledicami. 

Panična motnja se lahko začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi in lahko pomembno vpliva na življenje posameznika, če se ne zdravi. Panično motnjo je treba razlikovati od posameznih napadov panike, ki se lahko pojavijo zaradi določenih stresnih dejavnikov ali zdravstvenih stanj. 

Agorafobija 

Agorafobija je vrsta anksiozne motnje, za katero sta značilna močan strah in izogibanje situacijam ali krajem, iz katerih bi bilo težko pobegniti ali kjer pomoč ni takoj na voljo, če se pojavijo simptomi panike ali tesnobe. Strah ni omejen na eno določeno situacijo, ampak običajno vključuje več okolij. 

Ljudje z agorafobijo se pogosto izogibajo krajem ali situacijam, ki se jim zdijo težko rešljive, kot so gneča, javni prevoz, nakupovalni centri, gledališča ali odprti prostori. Izogibajo se lahko tudi temu, da bi bili sami zunaj doma, ali situacijam, v katerih ne morejo zlahka priti na “varno” mesto, običajno domov ali k zaupanja vredni osebi. 

Glavne značilnosti agorafobije so: strah pred javnimi prostori, strah pred napadi panike, omejevanje dejavnosti. 

Agorafobija se lahko razvije kot zaplet panične motnje, lahko pa se pojavi tudi samostojno. Lahko je zelo izčrpavajoča in vpliva na sposobnost osebe, da sodeluje pri vsakodnevnih dejavnostih, vzdržuje odnose in živi polno življenje. 

Selektivni mutizem  

Selektivni mutizem je anksiozna motnja v otroštvu, za katero je značilno, da otrok stalno ne govori v določenih socialnih situacijah, v katerih se od njega pričakuje, da bo spregovoril, čeprav je v drugih situacijah sposoben govoriti. Otroci s selektivnim mutizmom lahko brez težav govorijo in sodelujejo v znanem okolju, na primer doma ali z ožjimi družinskimi člani, vendar so na določenih javnih mestih, v šoli ali med neznanci tiho ali govorijo le minimalno. 

Glavni simptomi selektivnega mutizma so: nenehno negovorjenje, socialna tesnoba, motnje v vsakdanjem življenju. 

Pomembno je poudariti, da selektivni mutizem ni namerno zavračanje govora ali jezikovna motnja. Gre za stanje, povezano z anksioznostjo, ki vpliva na komunikacijo v določenih okoliščinah. Otroci s selektivnim mutizmom lahko v situacijah, ko ne govorijo, najdejo druge načine sporazumevanja, na primer z gestami, prikimavanjem ali pisnim sporočanjem. 

Natančen vzrok za selektivni mutizem še ni znan, vendar znanstveniki menijo, da je povezan s kombinacijo genetskih, psiholoških in okoljskih dejavnikov. Pri obravnavi selektivnega mutizma je ključnega pomena zgodnje ukrepanje, ki otroku pomaga razviti ustrezne komunikacijske spretnosti in obvladati socialno anksioznost. 

Te anksiozne motnje lahko pomembno vplivajo na posameznikovo vsakdanje življenje, odnose in splošno dobro počutje. Zgoraj naštete anksiozne motnje je mogoče zdraviti z različnimi metodami. V primeru hudih in dolgotrajnih simptomov je priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. S pomočjo psihologa se zdravljenje prilagodi tako, da se simptomi ublažijo.  

Ali je mogoče anksioznost zdraviti brez zdravil? 

Tesnobne motnje v resnejšem stanju in kadar trajajo dlje časa, je priporočljivo obravnavati pri zdravniku in jih ustrezno zdraviti. 

Vendar obstajajo prehranska dopolnila, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje in pomagajo pri odpravljanju notranje napetosti. Če pogosto doživljate stresne situacije, poskusite s temi prehranskimi dopolnili: 

• Ašvaganda: Spada v skupino adaptogenih rastlin. Adaptogen je snov, ki telesu pomaga obvladovati stres. Pomaga nadzorovati mediatorje stresa, vključno s proteini toplotnega šoka in kortizolom. Po podatkih študije, ki je bila izvedena leta 2020, je bilo dokazano, da lahko že 240 mg ašvagande v veliki meri zmanjša stres. Učinek se je v tem primeru pojavil v dveh mesecih neprekinjene uporabe. 
• GABA: Izboljša pravilno delovanje živčnega sistema in pomaga pri zdravem duševnem razvoju. 
• Maca: Vsebuje flavonoide, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo tesnobo. Študija iz leta 2015 je preučevala razpoloženje in občutke 29 žensk v menopavzi. Po 12 tednih je bilo potrjeno, da je jemanje mace v veliki meri odpravilo simptome depresije, prav tako pa je maca pri teh ženskah znižala krvni tlak. 

Tesnoba je naravno človeško čustvo, ki nas varuje v težkih situacijah. Kadar pa tesnoba postane vseobsegajoča in vztrajna, se lahko razvije v anksiozno motnjo, ki pomembno vpliva na naše vsakdanje življenje in počutje. Ne pozabite, da iskanje strokovne pomoči ni znak šibkosti; je pogumen korak za ponovno vzpostavitev nadzora in iskanje učinkovitih strategij za obvladovanje tesnobe. S pravimi orodji in podporo je mogoče obvladovati zapletene težave s tesnobo ter spodbujati življenje, ki je polno večje odpornosti, miru in veselja. Odpravimo stigmo, ki obdaja duševno zdravje in skupaj ustvarimo bolj sočuten in razumevajoč svet za čustveno dobro počutje vseh.